Težave z pridobivanjem soglasja za priklop sončne elektrarne ?

OFF-GRID solarna elektrarna Growatt je rešitev za vse ki ne morejo pridobiti soglasja za priklop na distribucijsko omrežje.Ker se Growatt elektrarne ne priključujejo na distribucijsko omrežje, oziroma se vse prevezave in posegi izvedejo za števcem distributerja za priklop GROWATT elektaren ne potrebujete nobenega soglasja.Bistvena prednost OFF-GRID elektraren pred NET-METERING sistemi pa je predvsem ta da delujejo povsem samooskrbno in seveda za svoje delovanje ne potrebujejo omrežja.To pomeni da v primeru izpada omrežja OFF-GRID elektrarna povsem samostojno deluje sicer v odvistnosti od moči in kapacitete akumulatorjev.Pri NET-METERING sistemih smo v primeru izpada omrežja seveda brez elektrike!Prednost Growatt elektraren je tudi ta da lahko začnemo z manjšimi sklopi po 5kW in jo postopoma dograjujemo ko nam to pač dopuščajo finance, saj je sistem nadgradnje modularni.To pomeni da razsmernike lahko povežemo skupaj v večje sklope.

Primere elektraren ki delujejo povsem samooskrbno si lahko ogledate na nasledni povezavi:

https://www.eurodiskont.net/kategorija-izdelka/solarna-energija/solarni-kompleti/

Spodaj navajamo povzetek članka ekipe žurnal24, kjer poročajo o težavah z priklopi elektraren na električno omrežje distributeraj:

Vse več je informacij, da lastniki novih samooskrbnih sončnih elektrarn zelo dolgo čakajo na izdajo soglasja in priklop, marsikaterega pa tudi zavrnejo, saj priklop ni možen. 

Obvezno soglasje, ki ga mora pred priklopom samooskrbne sončne elektrarne pridobiti lastnik, izdaja SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja), v praksi pa to izdajo pooblaščeni distributerji. Distribucijska podjetja Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska kot pooblaščeni izvajalci, samostojno, skladno s stanjem distribucijskega sistema na konkretni lokaciji in skladno s pravili iz SONDSEE, odločajo o priključitvi na distribucijski sistem, pravijo na SODO.

„Če priključitev ni možna, vlagatelja seznanimo s stanjem na omrežju, s potrebnimi ojačitvami omrežja in postopki, ki jih moramo izvesti, da bo priključitev samooskrbne naprave možna, ter ga pozovemo k podaji izjave. V osmih dneh po seznanitvi stranke z razlogi zavrnitve izdamo odločbo o zavrnitvi priključitve,“ še dodajo.

Omrežje ni grajeno za priključevanje novi proizvodnih virov

Zavrnitve soglasij za priključitev in s tem tudi fizična priključitev, so še eden od razlogov, zaradi katerega se razburjajo investitorji. Vendar je realnost takšna, da priključitve na vse več območjih niso možne. Možnost priključitve ugotovijo na podlagi elektroenergetske analize, ki jo opravijo v postopku obravnave vlog za izdajo soglasja in priključitev naprave za samooskrbo, pravijo v Elektru Maribor. „Omrežje za distribucijo električne energije je bilo načrtovano in grajeno za priključevanje odjema in ne proizvodnje. Obstoječe distribucijsko omrežje ima tako omejeno kapaciteto za priključevanje proizvodnih virov,“ pravijo v GIZ distribucije električne energije. Število vlog se zaradi ugodnih spodbud države investitorjem v samooskrbno elektrarno strmo povečuje, vse več pa jih je treba tudi zavrniti, še dodajajo.

„Vedno bolj pogosto se dogaja, da moramo izdajo soglasja za priključitev do nadaljnjega zavrniti, ker je omrežje v določenih delih nasičeno z že delujočimi proizvodnimi viri ali pa izdanimi in veljavnimi soglasji za priključitev teh ali pa je stanje omrežja preprosto takšno, da priključitve sploh ne omogoča. Trenutno je že okrog 70 odstotkov takšnih vlog, kjer je priklop možen samo z manjšo priključno močjo od želene. Približno pet odstotkov vlog pa zavrnemo, ker priklop do nadaljnjega, do nadgradnje omrežja, ni možen,“ pravijo v Elektru Maribor. O povečanem številu zavrnjenih vlog poročajo tudi iz Elektra Ljubljana, kjer so „v treh četrtinah leta 2021 zavrnili 5 odstotkov vlog za izdajo soglasja, v zadnjem trimesečju pa že 12 odstotkov.“ Zaradi obstoječega stanja distribucijskega omrežja že „s priključitvijo ene ali dveh samooskrbnih SE na posameznem nizkonapetostnem omrežju izrabimo razpoložljive okvire za priključevanje razpršene proizvodnje.“ Delež zavrnjenih vlog je na območju Elektr Celje manjši, lani so zavrnili en do dva odstotka vlog. V družbi Elektro Primorska so prvih šest vlog za izdajo soglasja zavrnili decembra lani. „Ocenjujemo pa, da se bo število zavrnjenih vlog v povečalo.“ „Razen v redkih primerih, izdaje soglasij za priključitev ne zavračamo, pač pa iščemo načine, kako bi izdali pozitivno soglasje v sodelovanju z uporabniki in skladno s področno zakonodajo,“ pa pravijo v Elektru Gorenjska, vendar dodajajo, da glede na naraščajoč trend zahtevkov, kratkoročno pričakujejo večanje težav z vključitvami sončnih elektrarn.

Načrti za nadgradnjo so, denarja pa premalo

Težave s priključitvami lahko rešijo le obsežna vlaganja v distribucijsko omrežje. „Vsa elektrodistribucijska podjetja združena v GIZ distribucije električne energije imajo izdelane razvojne načrte za desetletno obdobje, ki sledijo nacionalnim strategijam,“ pravijo v GIZ. Tako so v teh načrtih predvidene investicije v nizkonapetostno omrežje in izgradnjo novih transformatorskih postaj, kar bo omogočalo tudi dodatno priključevanje sončnih elektrarn. Del načrtov so tudi pametne rešitve v obliki pametnih omrežji kot so prilagajanje odjema, izkoriščanje potenciala prožnosti in hranilniki električne energije. „Zavedati se moramo tudi dejstva, da v kolikor želimo imeti zanesljivo napajanje z elektriko, moramo nujno imeti elektrarne, ki delajo elektriko takrat, ko jo rabimo. Količinsko ustreznega in hkrati ekonomsko učinkovitega načina hrambe električne energije (še) ne poznamo.“ Pri tem pa so največji izziv finančna sredstva, ki so omejena, „tako da obstaja razlika med vrednostjo razvojnega načrta in naložbenih načrtov. Kot že ime pove so slednji prilagojeni finančnim virom, razvojni pa potrebam, ki jih narekujejo uporabniki.“

 

CroatianEnglishGermanItalianSerbianSlovenian